Bil sem dijak s posebnimi potrebami.
Po končani osnovni šoli sem se skupaj s starši odločil, da bom šolanje nadaljeval na Srednji ekonomski šoli Maribor. Kot dijak s posebnimi potrebami sem imel možnost, da en letnik opravljam dve leti. Takšnih dijakov in dijakinj nas je bilo kar nekaj. Imeli smo odobreno učno pomoč. V prvem letniku sem odlično sodeloval s prof. Jernejem Simičem, s katerim sva se odlično ujela.
V razredu so bili dijaki, ki niso imel takšnih ali drugačnih ovir. Tudi z njimi sem hitro navezal stike in se vključil v njihovo družbo, saj mi komunikacija ni nikoli predstavljala težav. Ko sem menjaval razrede, ker sem imel podaljšan program, sem bil kar malo žalosten, a sem se znova hitro navadil.
Moja razredničarka je bila tudi Sabina Krejač, ki je učila telovadbo. Kljub temu, da sem bil zaradi gibalne oviranosti oproščen športne vzgoje, sem se pri njej včasih tudi sam razgibal po svojih močeh.
Za maturitetni izpit sem, zraven slovenskega jezikain gopodarskega poslovanja, kot tretji predmet izbral kar matematiko. Poklicno maturo sem uspešno zaključil in si tako pridobil poklic.
Zdaj je šola za menoj, spomini pa še živijo - kot bi bilo včeraj.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej!