Pravijo, da so študentska leta, najboljša leta v življenju – moji najlepši spomini na obdobje šolanja pa so nedvomno spomini na srednjo šolo. Za zidovi SEŠ sem namreč prvič dobila možnost, da svobodno ubesedim svoje misli, da razvijam svoje talente in da počasi, a vztrajno, dam obliko svoji osebnosti. Vrednote, ki so takrat vladale hodnikom srednje šole – iskrenost, medsebojna pomoč in podora ter borbenost in srčnost – so še danes smerokazi, ki mi kažejo pot v življenju.
Na študij, ki sem ga izbrala, je močno vplivala prof. Pintarič – izjemno stroga, dosledna in zahtevna profesorica, ki je pri urah slovenščine podajala znanje, zame dragocenejše od vsebine. Neprecenljiva spoznanja, globlja od zapisane snovi, pa sem imela priložnost usvojiti pri prof. Vičič Krabonja in njenih urah zgodovine.
Življenje je hotelo tako, da sem danes profesorica slovenskega jezika in književnosti, ki ljubezen do jezika neguje in ohranja v razburljivih vodah marketinga ter projektnega vodenja – na poklicni poti pa me venomer znova hrabri in usmerja misel, s katero me je ob srednješolskem slovesu pospremila moja profesorica zgodovine: »Sreča spremlja pogumne!«